Zakonodaja in pravila za uporabo video nadzornega sistema

Področje video nadzora pokriva Zakon o varstvu osebnih podatkov -1

Po določbah 74. člena ZVOP-1 mora tisti, ki želi uvesti videonadzor (razen, če ta ni namenjen za izključno domačo uporabo ali gospodinjske potrebe), o tem objaviti obvestilo. Obvestilo mora biti vidno in razločno objavljeno na način, ki omogoča posamezniku, da se seznani z njegovim izvajanjem najkasneje, ko se nad njim začne izvajati videonadzor. Takšno obvestilo mora obvezno vsebovati naslednje informacije:

• obvestilo, da se izvaja videonadzor;
• naziv osebe javnega ali zasebnega sektorja, ki ga izvaja;
• telefonsko številko za pridobitev informacije, kje in koliko časa se shranjujejo posnetki iz videonadzornega sistema.

Videonadzorni sistem mora biti zavarovan pred dostopom nepooblaščenih oseb. Upravljavec zbirke osebnih podatkov (torej v tem primeru zbirke osebnih podatkov, ki nastanejo ob izvajanju videonadzora) mora v tem okviru (torej, kadar se posnetki videonadzornega sistema shranjujejo) zagotoviti predvsem zanesljiv sistem sledljivosti, ki bo omogočil naknadno ugotavljanje naslednjih podatkov:

• kdaj je bil posnetek narejen;
• kdo je vpogledoval (prav tako kopiral, iznašal na medije ... torej obdeloval) v posnetke, v katere posnetke videonadzornega sistema je vpogledoval, kdaj in s kakšnim namenom;
• kdo, kdaj in s kakšnim namenom je nadgrajeval, dopolnjeval, spreminjal programsko opremo, s katero se posnetki videonadzornega sistema obdelujejo (shranjujejo, kopirajo, iznašajo na medije ...);
• dejstvo, ali so bili posnetki videonadzornega sistema posredovani tretji osebi – s kakšnim namenom, kateri posnetki in kdaj.

V primeru, ko upravljavec osebnih podatkov snema posnetke videonadzornega sistema, nastane zbirka osebnih podatkov, za katero je potrebno zagotoviti naslednje:

• v notranjem aktu o zavarovanju osebnih podatkov (pravilniku) določiti odgovorno osebo za to zbirko (če upravljavec ne določi odgovorne osebe, se šteje, da je odgovorna oseba zakoniti zastopnik družbe, npr. direktor);
• izdelati katalog zbirke osebnih podatkov;
• podatke iz kataloga te zbirke sporočiti v register zbirk osebnih podatkov (elektronsko na spletni strani Informacijskega pooblaščenca www.ip-rs.si);
• posamezniku, ki se nahaja na posnetku, na njegovo zahtevo omogočiti vpogled v posnetke videonadzornega sistema, ki se nanašajo na tega posameznika – upravljavec mora pri tem skrbno onemogočiti vpogled v tiste dele posnetka, kjer se nahajajo tudi druge osebe.

V primerih, ko se videonadzor ne snema (torej, ko gre za nekakšno podaljšano oko; npr. vratar preko monitorja zgolj spremlja dogajanje pred vhodom v službene prostore), ne nastane zbirka osebnih podatkov, zato ZVOP-1 takšnega videonadzora ne ureja. Je pa upravljavec, ki se odloči za takšno obliko videonadzora, lahko podvržen odškodninski tožbi ali uvedbi kazenskega postopka zaradi možnega kaznivega dejanja neupravičenega slikovnega snemanja. Zato Pooblaščenec priporoča, da upravljavci tudi v takšnem primeru obvestijo posameznike z obvestilom, ki vsebuje vse elemente iz 74. člena ZVOP-1.

Prav tako je oseba, ki snema zgolj za domače potrebe, pri tem pa snema npr. javne površine ali sosedovo zemljišče (torej ne lastnega zemljišča ali drugega premoženja), lahko podvržen nevarnosti, da oseba, ki bi ji s takšnim posegom tisti, ki snema, posegel v njeno pravico do varstva zasebnosti, vloži odškodninsko tožbo ali kazensko ovadbo.