ZAKON O ZASEBNEM VAROVANJU

Povezava na uradno besedilo

Ta zakon ureja subjekte, oblike in pogoje za opravljanje dejavnosti zasebnega varovanjaljudi in premoženja, ki ga ne zagotavlja država, obvezno organiziranje službe varovanja, ter inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem tega zakona.

Zasebno varovanje kot dejavnost se lahko opravlja v naslednjih oblikah:

• varovanje oseb
• varovanje ljudi in premoženja
• prevoz in varovanje gotovine ter drugih vrednostnih pošiljk
• varovanje javnih zbiranj
• upravljanje z VNC
• načrtovanje varnostnih sistemov
• izvajanje sistemov tehničnega varovanja

Varovanje javnih zbiranj je zagotavljanje reda na javnih shodih in javnih prireditvah z varnostniki ali sistemi za tehnično varovanje in mehanskimi napravami za varovanje, v skladu s predpisi, ki urejajo javna zbiranja.

Imetnik licence lahko začne opravljati oblike zasebnega varovanja, ki so navedene v licenci, z dnem pridobitve licence.

Imetnik licence mora pred začetkom opravljanja zasebnega varovanja iz prejšnjega odstavka zagotoviti zavarovanje odgovornosti iz 37. člena zakona.

Imetnik licence sklene z naročnikom storitev zasebnega varovanja pogodbo o varovanju v pisni obliki.

Pogodba, ki ni sklenjena v pisni obliki ali je sklenjena z gospodarsko družbo oziroma samostojnim podjetnikom posameznikom, ki nima licence iz prvega odstavka tega člena, je nična.

Licenca za varovanje javnih zbiranj

Za pridobitev licence za varovanje javnih zbiranj mora gospodarska družba ali samostojni podjetnik posameznik izpolnjevati pogoje iz prve, druge, četrte in pete alineje 31. člena tega zakona in imeti najmanj 30 varnostnikov, zaposlenih za nedoločen čas s polnim delovnim časom.

Varnostniki iz prejšnjega odstavka morajo biti strokovno usposobljeni za varovanje javnih zbiranjv skladu s programom, ki ga določi minister, pristojen za notranje zadeve.

Za varovanje javnih zbiranj se uporabljajo določbe tega zakona, če predpisi, ki urejajo javna zbiranja, gasilstvo in varstvo pred požari, ne določajo drugače.

Zavarovanje odgovornosti in dolžnosti varnostnika

Imetnik licence se mora pred začetkom opravljanja dejavnosti zavarovati pred odgovornostjo za škodo, ki bi utegnila nastati naročniku varnostnih storitev ali tretji osebi v zvezi z opravljanjem zasebnega varovanja za zavarovalno vsoto, ki ne sme biti nižja od 10,000.000 tolarjev za posamezen zavarovalni primer oziroma od 20,000.000 tolarjev za vse zavarovalne primere v posameznem letu.

Varnostno osebje mora imeti med opravljanjem nalog pri sebi službeno izkaznico.

Varnostnik, ki osebi omeji gibanje, uporabi sredstva za vklepanje, uporabi fizično silo ali strelno orožje, je dolžan o tem takoj obvestiti policijsko postajo, na območju katere so bili ukrepi oziroma strelno orožje uporabljeni.

Imetnik licence je dolžan najkasneje v 24 urah od uporabe ukrepov iz prvega odstavka tega člena, o tem pisno obvestiti policijsko postajo, na območju katere so bili ukrepi uporabljeni.

UREDBA O OBVEZNEM ORGANIZIRANJU SLUŽBE VAROVANJA

Povezava na uradno besedilo

Ta uredba določa zavezance, ki morajo organizirati službo varovanja, nadzor nad izvajanjem uredbe in kazenske določbe –zavezanci si navedeni v prilogi uredbe.

Zavezanec iz četrte alineje prvega odstavka 59. člena zakonamora imeti izdelan načrt varovanja, ki mora vsebovati:

• oceno stopnje tveganja
• načrt fizičnega varovanja

Zavezanec mora zagotoviti, da se načrt varovanja ažurira sprotno, glede na spremenjene varnostne razmere, oceno stopnje tveganjaoziroma najmanj enkrat letno.

Obvezni elementi ocene stopnje tveganjaso:

• podatki o zavezancu
• opis objekta in območja
• ocena stanja na področju varnosti
• ocena stanja na področju varovanja podatkov
• ocena pričakovanih in nepričakovanih dogodkov
• splošna ocena o stopnji tveganja

Ocena stopnje tveganja mora upoštevatinaravo javne prireditve, strukturo in število možnih udeležencev, čas in trajanje prireditev ter potrebe in tveganja prireditvenega prostora.

Obvezni elementi načrta fizičnega varovanja so:

• opis varovanega območja in objekta
• načrt ali skica varovanega območja in objekta
• opis in skice fizičnega in tehničnega varovanja območja in objekta
• organizacija službe varovanja
• načrt uporabe zvez
• ukrepi in postopki službe varovanja
• sodelovanje s Policijo, regijskim centrom za obveščanje, gasilci, reševalno službo in drugimi pristojnimi službami

Izdelovalci ocene stopnje tveganja so dolžni sodelovatis Policijo, občinskim redarstvom, lokalno skupnostjo in po potrebi s pristojno izpostavo Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje, ki so dolžni posredovati podatke, potrebne za izdelavo ocene stopnje tveganja.

PRAVILNIK O NAČINU VAROVANJA JAVNIH ZBIRANJ

Povezava na uradno besedilo

Ta pravilnik podrobneje določa način varovanja javnih zbiranj, ki ga morajo zagotoviti imetniki licence za varovanje javnih zbiranj.

Imetnik licence za varovanje javnih zbiranj se mora pred prevzemom izvedbe varovanjaseznaniti z obsegom javnega zbiranja in s pričakovanim številom udeležencev ter izdelati oceno stopnje tveganja, ki je temeljni dokument za opredelitev obsega varovanja javnega zbiranja. Organizator je dolžan sodelovati pri njeni izdelavi in posredovati podatke za izdelavo ocene stopnje tveganja.

Pri izdelavi ocene stopnje tveganja imetnik licence za varovanje javnih zbiranj sodeluje s policijo, ki mu mora posredovati potrebne podatke za izdelavo ocene. Na podlagi ocene izvajalec varovanja izdela načrt varovanja javnega zbiranja.

Načrt varovanja je ključni organizacijski dokumentza varovanje javnih zbiranj.

Za pripravo načrta je odgovoren imetnik licenceza varovanje javnih zbiranj.

Imetnik licence za varovanje javnih zbiranj je dolžan skrbeti, da načrt po potrebi spreminja in dopolnjuje ob spreminjanju ocene stopnje tveganja.

Načrt varovanja vsebuje naslednje obvezne elemente:

• ime in priimek vodje varovanja
• oceno stopnje tveganja
• izvajalce službe varovanja in način varovanja (z varnostniki, sistemi za tehnično varovanje, mehanskimi napravami za varovanje)
• naloge in pristojnosti službe varovanja
• način razreševanje izrednih dogodkov
• delovna mesta varnostnikov
• opremo varnostnikov
• število varnostnikov in njihovo razmestitev ter postavitev sistemov za tehnično varovanje in mehanskih naprav za varovanje
• sistem zvez in komuniciranja
• način sodelovanja s policijo, regijskim centrom za obveščanje, gasilci in službo za zagotavljanje zdravstvenega varstva oziroma izvajalcem nujne medicinske pomoči

Načrt varovanja mora vsebovati ukrepev primeru kršenja reda, poškodovanja in uničevanja premoženja, izvrševanja kaznivih dejanj, požara in drugih dogodkov, ki bi lahko ogrožali red oziroma javni red.

Organizator javnega zbiranja mora dati pisno soglasje k načrtu varovanja.

Imetnik licence za varovanje javnih zbiranj mora, če drug predpis ne določa drugače, razporediti zadostno število varnostnikov na mesta, kjer je pričakovati večjo zgostitev udeležencev, praviloma pa:

• na vse vhode
• na dele prireditvenega prostora, kjer se glede na strukturo udeležencev in druge okoliščine, ki bi lahko vplivale na varen potek javnega zbiranja, pričakuje, da bo treba zagotoviti red
• k točilnemu pultu
• na prehodu med prireditvenim prostorom in sanitarijami
• pri ozvočenjih
• pri zasilnih izhodih
• pred garderobo
• med prostorom za nastopajoče, ki sodelujejo v programu in obiskovalci
• na posebej izpostavljena območja glede na oceno stopnje tveganja in potek prireditve

Če prireditveni prostor nima v prejšnjem odstavku naštetih lokacij, izvajalec varovanja razporedi varnostnike na ustrezna mesta, ki jih obsega prireditveni prostor v skladu z izdelanim načrtom varovanja.

Imetnik licence za varovanje javnih zbiranj lahko namesti tudi sisteme za tehnično varovanje in mehanske naprave za varovanje.

ZAKON O OBČINSKEM REDARSTVU

Povezava na uradno besedilo

Delovno področje in naloge občinskega redarstva določa zakon ali na podlagi zakona izdan občinski predpis.

V okviru in v skladu s predpisi iz prejšnjega odstavka in z občinskim programom varnosti iz 6. člena zakona skrbi občinsko redarstvo za javno varnost in javni red na območju občinein je pristojno:

• nadzorovati varen in neoviran cestni promet v naseljih
• varovati ceste in okolje v naseljih in na občinskih cestah zunaj naselij
• skrbeti za varnost na občinskih javnih poteh, rekreacijskih in drugih javnih površinah
• varovati javno premoženje, naravno in kulturno dediščine
• vzdrževati javni red in mir