Videonadzor znotraj delovnih prostorov

Izvajanje videonadzora znotraj delovnih prostorov se lahko izvaja le v izjemnih primerih, in sicer:

• kadar je to nujno potrebno za varnost ljudi ali premoženja;
• za varovanje tajnih podatkov ter poslovne skrivnosti, tega namena pa ni možno doseči z milejšimi sredstvi;
• le glede tistih delov prostorov, kjer je potrebno varovati prej navedene interese.

V skladu s prakso informacijskega pooblaščenca ni dovolj, da delodajalec “počez” ugotovi nujnost takšnega ukrepa – obstoj pogojev za uvedbo videonadzora delovnih prostorov (delovnih mest) mora tudi izkazati.

Prepovedano je izvajati videonadzor v delovnih prostorih izven delovnega mesta, zlasti v garderobah, dvigalih in sanitarnih prostorih.

Zaposleni morajo biti pred začetkom izvajanja videonadzora znotraj delovnih prostorov vnaprej pisno obveščeni o njegovem izvajanju, poleg tega pa se mora delodajalec pred uvedbo videonadzora znotraj delovnih prostorih posvetovati z reprezentativnim sindikatom pri delodajalcu. Če tega ni, je dovolj zgolj pisno obvestilo. ZVOP-1 v tem delu ne določa obveznosti delodajalca, da pridobi soglasje reprezentativnega sindikata, zahteva zgolj posvetovanje z njim. Priporočamo, da se o tem naredi pisni zapisnik, ki bo omogočil lažje kasnejše dokazovanje izvrševanja zakonske dolžnosti upravljavca osebnih podatkov.

Vloga osebnega stražarja (ang. bodyguard)

V javnosti je podoba telesnega stražarja velikokrat napačno pojmovana. Zaradi akcijskih filmov prevladuje mnenje, da so to samo mišičnjaki, ki obvladujejo vrhunske borilne veščine in se fizično spopadejo z napadalci. Ta podoba je napačna, saj naloga telesnega stražarja ni samo spremstvo varovane osebe na njeni poti, temveč obsega še veliko več:

• izdelava ocene ogrožanja,
• izdelava varnostnega načrta,
• varovanje bivališča,
• varovanje delovnega mesta,
• načrtovanje varovanja ob prevozu,
• varovanje na javnih prireditvah,
• delo predhodnice,
• pregled vozil in objektov nahajanja,
• spremstvo varovane osebe,
• uporaba tehničnih sredstev varovanja (kamere, alarmni sistemi itd.),
• uporaba varnostne opreme (službeno orožje, varnostne srajčke, varnostne zavese itd.).

Tipi varovanja

Naročnik lahko naroči osebno varovanje telesnega stražarja za različna časovna obdobja:

• manjše število ur
• 12 ur
• 24 ur
• večdnevno varovanje (ekipno).

Področje varovanja

Naročnik lahko naroči enega ali več telesnih stražarjev (odvisno od ocene ogrožanja) na področju Republike Slovenije ali za spremljanje v drugih državah po vsem svetu.

Delo varnostnika telesnega stražarja

Delo telesnega stražarja je raznoliko. Varnostnik telesni stražar ne opravlja samo delo telesnega stražarja, ampak je lahko tudi voznik, spremljevalec, osebni tajnik, osebni trener itd. Pestrost dela, ki ga varnostnik opravlja, je odvisna od naročnika in njegovih varnostnih potreb ter mora biti skladna z veljavno zakonodajo. Skupni cilj pa je zagotavljanje varnosti in omogočanje, da naročnik nemoteno opravlja svojo dejavnost oz. uživa polno življenje.