ZAKON O ZASEBNEM VAROVANJU

Povezava na uradno besedilo

Ta zakon ureja subjekte, oblike in pogoje za opravljanje dejavnosti zasebnega varovanjaljudi in premoženja, ki ga ne zagotavlja država, obvezno organiziranje službe varovanja, ter inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem tega zakona.

Zasebno varovanje kot dejavnost se lahko opravlja v naslednjih oblikah:

• varovanje oseb
• varovanje ljudi in premoženja
• prevoz in varovanje gotovine ter drugih vrednostnih pošiljk
• varovanje javnih zbiranj
• upravljanje z VNC
• načrtovanje varnostnih sistemov
• izvajanje sistemov tehničnega varovanja

Varovanje javnih zbiranj je zagotavljanje reda na javnih shodih in javnih prireditvah z varnostniki ali sistemi za tehnično varovanje in mehanskimi napravami za varovanje, v skladu s predpisi, ki urejajo javna zbiranja.

Imetnik licence lahko začne opravljati oblike zasebnega varovanja, ki so navedene v licenci, z dnem pridobitve licence.

Imetnik licence mora pred začetkom opravljanja zasebnega varovanja iz prejšnjega odstavka zagotoviti zavarovanje odgovornosti iz 37. člena zakona.

Imetnik licence sklene z naročnikom storitev zasebnega varovanja pogodbo o varovanju v pisni obliki.

Pogodba, ki ni sklenjena v pisni obliki ali je sklenjena z gospodarsko družbo oziroma samostojnim podjetnikom posameznikom, ki nima licence iz prvega odstavka tega člena, je nična.

Licenca za varovanje javnih zbiranj

Za pridobitev licence za varovanje javnih zbiranj mora gospodarska družba ali samostojni podjetnik posameznik izpolnjevati pogoje iz prve, druge, četrte in pete alineje 31. člena tega zakona in imeti najmanj 30 varnostnikov, zaposlenih za nedoločen čas s polnim delovnim časom.

Varnostniki iz prejšnjega odstavka morajo biti strokovno usposobljeni za varovanje javnih zbiranjv skladu s programom, ki ga določi minister, pristojen za notranje zadeve.

Za varovanje javnih zbiranj se uporabljajo določbe tega zakona, če predpisi, ki urejajo javna zbiranja, gasilstvo in varstvo pred požari, ne določajo drugače.

Zavarovanje odgovornosti in dolžnosti varnostnika

Imetnik licence se mora pred začetkom opravljanja dejavnosti zavarovati pred odgovornostjo za škodo, ki bi utegnila nastati naročniku varnostnih storitev ali tretji osebi v zvezi z opravljanjem zasebnega varovanja za zavarovalno vsoto, ki ne sme biti nižja od 10,000.000 tolarjev za posamezen zavarovalni primer oziroma od 20,000.000 tolarjev za vse zavarovalne primere v posameznem letu.

Varnostno osebje mora imeti med opravljanjem nalog pri sebi službeno izkaznico.

Varnostnik, ki osebi omeji gibanje, uporabi sredstva za vklepanje, uporabi fizično silo ali strelno orožje, je dolžan o tem takoj obvestiti policijsko postajo, na območju katere so bili ukrepi oziroma strelno orožje uporabljeni.

Imetnik licence je dolžan najkasneje v 24 urah od uporabe ukrepov iz prvega odstavka tega člena, o tem pisno obvestiti policijsko postajo, na območju katere so bili ukrepi uporabljeni.

UREDBA O OBVEZNEM ORGANIZIRANJU SLUŽBE VAROVANJA

Povezava na uradno besedilo

Ta uredba določa zavezance, ki morajo organizirati službo varovanja, nadzor nad izvajanjem uredbe in kazenske določbe –zavezanci si navedeni v prilogi uredbe.

Zavezanec iz četrte alineje prvega odstavka 59. člena zakonamora imeti izdelan načrt varovanja, ki mora vsebovati:

• oceno stopnje tveganja
• načrt fizičnega varovanja

Zavezanec mora zagotoviti, da se načrt varovanja ažurira sprotno, glede na spremenjene varnostne razmere, oceno stopnje tveganjaoziroma najmanj enkrat letno.

Obvezni elementi ocene stopnje tveganjaso:

• podatki o zavezancu
• opis objekta in območja
• ocena stanja na področju varnosti
• ocena stanja na področju varovanja podatkov
• ocena pričakovanih in nepričakovanih dogodkov
• splošna ocena o stopnji tveganja

Ocena stopnje tveganja mora upoštevatinaravo javne prireditve, strukturo in število možnih udeležencev, čas in trajanje prireditev ter potrebe in tveganja prireditvenega prostora.

Obvezni elementi načrta fizičnega varovanja so:

• opis varovanega območja in objekta
• načrt ali skica varovanega območja in objekta
• opis in skice fizičnega in tehničnega varovanja območja in objekta
• organizacija službe varovanja
• načrt uporabe zvez
• ukrepi in postopki službe varovanja
• sodelovanje s Policijo, regijskim centrom za obveščanje, gasilci, reševalno službo in drugimi pristojnimi službami

Izdelovalci ocene stopnje tveganja so dolžni sodelovatis Policijo, občinskim redarstvom, lokalno skupnostjo in po potrebi s pristojno izpostavo Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje, ki so dolžni posredovati podatke, potrebne za izdelavo ocene stopnje tveganja.

PRAVILNIK O NAČINU VAROVANJA JAVNIH ZBIRANJ

Povezava na uradno besedilo

Ta pravilnik podrobneje določa način varovanja javnih zbiranj, ki ga morajo zagotoviti imetniki licence za varovanje javnih zbiranj.

Imetnik licence za varovanje javnih zbiranj se mora pred prevzemom izvedbe varovanjaseznaniti z obsegom javnega zbiranja in s pričakovanim številom udeležencev ter izdelati oceno stopnje tveganja, ki je temeljni dokument za opredelitev obsega varovanja javnega zbiranja. Organizator je dolžan sodelovati pri njeni izdelavi in posredovati podatke za izdelavo ocene stopnje tveganja.

Pri izdelavi ocene stopnje tveganja imetnik licence za varovanje javnih zbiranj sodeluje s policijo, ki mu mora posredovati potrebne podatke za izdelavo ocene. Na podlagi ocene izvajalec varovanja izdela načrt varovanja javnega zbiranja.

Načrt varovanja je ključni organizacijski dokumentza varovanje javnih zbiranj.

Za pripravo načrta je odgovoren imetnik licenceza varovanje javnih zbiranj.

Imetnik licence za varovanje javnih zbiranj je dolžan skrbeti, da načrt po potrebi spreminja in dopolnjuje ob spreminjanju ocene stopnje tveganja.

Načrt varovanja vsebuje naslednje obvezne elemente:

• ime in priimek vodje varovanja
• oceno stopnje tveganja
• izvajalce službe varovanja in način varovanja (z varnostniki, sistemi za tehnično varovanje, mehanskimi napravami za varovanje)
• naloge in pristojnosti službe varovanja
• način razreševanje izrednih dogodkov
• delovna mesta varnostnikov
• opremo varnostnikov
• število varnostnikov in njihovo razmestitev ter postavitev sistemov za tehnično varovanje in mehanskih naprav za varovanje
• sistem zvez in komuniciranja
• način sodelovanja s policijo, regijskim centrom za obveščanje, gasilci in službo za zagotavljanje zdravstvenega varstva oziroma izvajalcem nujne medicinske pomoči

Načrt varovanja mora vsebovati ukrepev primeru kršenja reda, poškodovanja in uničevanja premoženja, izvrševanja kaznivih dejanj, požara in drugih dogodkov, ki bi lahko ogrožali red oziroma javni red.

Organizator javnega zbiranja mora dati pisno soglasje k načrtu varovanja.

Imetnik licence za varovanje javnih zbiranj mora, če drug predpis ne določa drugače, razporediti zadostno število varnostnikov na mesta, kjer je pričakovati večjo zgostitev udeležencev, praviloma pa:

• na vse vhode
• na dele prireditvenega prostora, kjer se glede na strukturo udeležencev in druge okoliščine, ki bi lahko vplivale na varen potek javnega zbiranja, pričakuje, da bo treba zagotoviti red
• k točilnemu pultu
• na prehodu med prireditvenim prostorom in sanitarijami
• pri ozvočenjih
• pri zasilnih izhodih
• pred garderobo
• med prostorom za nastopajoče, ki sodelujejo v programu in obiskovalci
• na posebej izpostavljena območja glede na oceno stopnje tveganja in potek prireditve

Če prireditveni prostor nima v prejšnjem odstavku naštetih lokacij, izvajalec varovanja razporedi varnostnike na ustrezna mesta, ki jih obsega prireditveni prostor v skladu z izdelanim načrtom varovanja.

Imetnik licence za varovanje javnih zbiranj lahko namesti tudi sisteme za tehnično varovanje in mehanske naprave za varovanje.

ZAKON O OBČINSKEM REDARSTVU

Povezava na uradno besedilo

Delovno področje in naloge občinskega redarstva določa zakon ali na podlagi zakona izdan občinski predpis.

V okviru in v skladu s predpisi iz prejšnjega odstavka in z občinskim programom varnosti iz 6. člena zakona skrbi občinsko redarstvo za javno varnost in javni red na območju občinein je pristojno:

• nadzorovati varen in neoviran cestni promet v naseljih
• varovati ceste in okolje v naseljih in na občinskih cestah zunaj naselij
• skrbeti za varnost na občinskih javnih poteh, rekreacijskih in drugih javnih površinah
• varovati javno premoženje, naravno in kulturno dediščine
• vzdrževati javni red in mir

Kdo je lahko varnostnik?

• polnoletna oseba,
• je zdrav in ima ustrezne psihofizične sposobnosti,
• ima pridobljeno veljavno licenco NPK varnostnik,
• je usposobljen za varovanje prireditve v gostinskih lokalih,
• pozna varovano območje in načrt varovanja,
• pozna in je strokovno usposobljen za uporabo tehničnih sredstev,
• pri delu uporablja ustrezno varnostno opremo,
• varovanje izvaja v predpisani službeni uniformi,
• pri izvajanju varovanja ne sme biti oborožen.

Naloge in pravice varnostnika:

• skrbi za red in varnost na prireditvi,
• prepreči dostop osebam, ki bi želele na prireditev prinesti nedovoljene predmete,
• prepreči dostop osebam, ki so vidno pod vplivom alkohola in za katere je možno pričakovati, da bodo kršile in ogrožale red na prireditvi,
• postavi cestne zapore v skladu z dovoljenjem upravne enote, če je to potrebno za varno izvajanje prireditve,
• vzpostavi in vzdržuje komunikacijo in delovno sodelovanje z varnostno-nadzornim centrom, izvajalci varovanja, varnostniki varovanih oseb, redarji, naročnikom oz. vodjo prireditve in policijo,
• vzpostavi komunikacijo z reševalci, vozniki reševalnih vozil in gasilsko stražo, če je to potrebno,
• pregleda varovano območje (odprt, zaprt prostor) pred prireditvijo, med njo in po njej,
• preveri ustreznost stanja zasilnih izhodov in poti za evakuacijo,
• pozna navodila in ukaze za evakuacijo ob nevarnostih,
• vizualno nadzira varovano območje,
• prepozna nevarne okoliščine, predmete in požarno ogroženost na varovanem območju,
• ureja cestni promet,
• pregleda osnovne značilnosti vstopnice ali vabila,
• sprejme in usmeri obiskovalce in goste na prireditvi v skladu z razporeditvijo prireditvenega prostora ter zahtevami organizatorjev,
• pregleda obiskovalce in goste na prireditvi glede na podatke o kategorijah udeležencev,
• prepozna in po potrebi odvzame nevarne predmete,
• obvlada uporabo različnih varnostno-tehničnih sredstev,
• varuje parkirišča, odre in garderobe,
• zna komunicirati z agresivnimi osebami,
• usmerja skupine ljudi pri zasilnih izhodih in v smeri reševanja,
• prepreči pojave vandalizma,
• pozna pomen cestnih zapor,
• pozna vire požarne ogroženosti.

Prijava – sprejema pristojna policijska postaja

• predpisan obrazec
• osebno s strani odgovorne osebe organizatorja
• v 2 (dveh) izvodih
• organizacija shoda - najmanj tri dni pred dnevom shoda
• organizacija prireditve - najmanj pet dni pred dnevom prireditve

Dovoljenje – pristojna upravna enota

• razprava na pristojni upravni enoti
• organizacija prireditve - najmanj sedem dni pred dogodkom
• organizacija prireditve na območju več upravnih enot - pridobiti dovoljenje posamezne upravne enote
• organizacija športne prireditve, kolesarske dogodka, avto-moto dogodka - najmanj 30 dni pred dogodkom
• obvestiti lokalno skupnost (občino)
• pridobiti soglasje lastnika prireditvenega prostora
• pridobiti dovoljenje za čezmerni hrup
• pridobiti dovoljenje za cestno zaporo
• druga dokazila o varni izvedbi

Več istovrstnih prireditev na istem kraju v roku manj kot 6 mesecev – ena prijava za vse prireditve

Organizator mora shod ali prireditev organizirati tako, da bo poskrbljeno za red, da ne bosta ogrožena življenje in zdravje udeležencev ali drugih oseb oziroma premoženje,da ne bo ogrožen javni promet in da ne bo nedopustno obremenjeno okolje

Organizator mora določiti vodjo - najmanj 18 let in psihofizično sposoben

Organizacija in izvedba prireditve

Ali potrebujem najeti varnostno službo in varnostnike za javno prireditev?

Odgovor: DA. Organizacijo varovanja na javni prireditvi določa UREDBA o obveznem organiziranju službe varovanja na javnih prireditvah, ki pravi, da je potrebno za vsako zbiranje, shod ali prireditev organizirati ustrezno varovanje.

KLEMM SECURITY ima licenco za opravljanje dejavnosti "Varovanje javnih zbiranj", ter pomaga naročniku že v fazi načrtovanja, ter v vseh naslednjih fazah do same izvedbe prireditve.

1. faza - predstavitev ideje organizatorja varnostni službi

V tej fazi se na prvem osebnem sestanku pogovorita organizator dogodka, ter izvajalec varovanja. Izmenjata si podatke, ideje, potrebe in termine o izvedbi javne prireditve. Varnostna služba naročniku svetuje kaj je vse potrebno za izvedbo dogodka in kako se ti koraki dosežejo.

2. Faza - načrtovanje

Še preden se odločimo za prijavo dogodka pri ustreznih ustanovah vam pri Klemm Security pomagamo načrtovati vse potrebno za javno prireditev:

• ocena števila obiskovalecev, ki se bodo udeležili prireditve
• iskanje primerne lokacije za prireditev
• v primeru vstopnic vam svetujemo o načinu prodaje le-teh
• ureditev prizorišča in ureditev dostopnih poti
• urejanje parkirišča
• usmerjanje obiskovalec v prihodu in odhodu

3. Faza - ogled lokacije in prizorišča

Skupaj z organizatorjem si ogledamo lokacijo prizorišča. Ocenimo število potrebnih varnostnikov za kvalitetno varovanje premoženja in ljudi. Pogovorimo se tudi o potrebi reševalne in gasilske službe, ter o njeni lokaciji na prizorišču.

4. Faza - Izdelava varnostnega načrta

Varnostni načrt po zakonu lahko izdela varnostni manadžer, ki je zaposlen pri Klemm Security. Organizatorju prireditve se poda ocena o stopnji tveganja, program varovanja, ter načrt fizičnega varovanja. V načrtu se določi lahko potreba po sodelovanju in prisotnosti policije, reševalcev ali gasilcev. Načrtujemo prometni režim, parkirišče, vhode in izhode, VIP cono, "backstage", požarno varnost itd. Z načrtom lahko organizator izvede prijavo prireditve pri pristojnih ustanovah.

5. Faza - Prijava dogodka pri državnih ustanovah

Ko organizator ima izbrano lokacijo, varnostno službo, izdelan varnostni načrt lahko odda vlogo za prijavo prireditve in pridobitev pozitivnega soglasja za izdajo dovoljenja s katero se lahko prične organizacija prireditve. Vlogo se odda na pristojno Upravno Enoto, ter se tudi obvesti pristojno lokalno Policijsko Postajo.

6. Faza - pridobljena dovoljenja in začetek priprav na prireditev

Ko organizator pridobi vsa ustrezna dovoljenja, mnenja in priporočila lahko začne z pripravami na izvedbo prireditve. Na prizorišču dogodka bo varnostna služba uredila postavitev varnostne ograje, izdelavo koridorjev (vhodi, izhodi, toalete, itd.). Varnostna služba lahko poskrbi tudi za usmerjevalne table, talne označbe in druge vizualne znake. V času pripravljanja prizorišča bo varnostna služba varovala organizatorja in njegovo opremo pred nepooblaščenimi osebami.

7. Faza - izvedba javne prireditve

Po vseh prejšnjih pripravljanih fazah je končno prišel dan izvedbe javne prireditve. Varnostna služba organizira varnostnike, jih pozicionira na ključne določene točke, zasnovane v varnostnem načrtu. Med prireditvijo varnostna služba skrbi za varnost obiskovalcev, ter odstranjuje posameznike, ki bi se neprimerno vedli in ogrožali sebe ali druge obiskovalce.

8. Faza - zaključek prireditve

Po končani prireditvi varnostna služba poskrbi za miren razhod obiskovalcev. Varnostniki so še vedno prisotni na prizrošču in skrbijo za varnost organizatorja in njihove opreme, da lahko ti nemoteno pospravijo svojo opremo. Sledi še zaključni sestanek, kjer ocenimo izvedbo dogodka, ter si izmenjamo mnenja.